Naročnik prevoza oziroma lastnik tovora mora tovor zavarovati sam - odgovornost prevoznika je namreč zakonsko določena in omejena in ne varuje vseh premoženjskih interesov lastnika tovora.

 

Transportnih zavarovanj je več vrst in izbira pravega je odvisna od namembnosti tovora. V osnovi se kritje načrtuje glede na:

·         Kritje osnovnih rizikov: krite so škode, ki nastanejo kot posledica prometne ali elementarne nesreče, požara ali eksplozije, neizročitve ali tatvine tovora, višje sile.

·         Kritje vseh rizikov: krite so vse škode, razen tistih, ki so izrecno izključene – npr. škode zaradi običajne izgube ali loma, škode zaradi zlega namena ali grobe malomarnosti, škode, ki jim je tovor v času prevoza podvržen zaradi svojih naravnih lastnosti, škode zaradi neprimernega ravnanja pošiljatelja ali prejemnika in podobno.

·         Kritje specialnih rizikov: dodatno zavarovanje za škode, ki nastanejo kot posledica naravnih lastnosti tovora. To je izključeno iz kritja vseh rizikov in se ureja z razširitvijo.

 

Odvisno od pogostosti prevoza se zavarovanje ureja s posamično ali generalno polico.

 

Prevozniki so odgovorni za škodo na tovoru, ki so ga prevzeli na prevoz z ustreznim prevoznim dokumentom. Obseg njegove odgovornosti je zakonsko določen za domače in mednarodne prevoze. S tem zavarovanjem prevoznik ne zavaruje tovora, pač pa svojo odgovornost za tovor.

 

Pri transportnih zavarovanjih je veliko dejavnikov, ki vplivajo na vrsto in izbiro zavarovanja. Pokličite nas za več informacij.